Studijski programi prve stopnje

Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje

Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje

Vsebine

Splošno jezikoslovje proučuje eno od ključnih lastnosti, ki človeka loči od vseh drugih bioloških vrst: naravni človeški jezik. Pri tem razmišlja tako o jezikovni zmožnosti, vrojeni vsakemu posamezniku/posameznici, kot o njenem udejanjenju v posamičnih jezikih, in sicer z naslednjih vidikov.

Osnovo programa sestavljajo predmeti sinhronega jezikoslovja, pri katerih študenti in študentke spoznavajo temeljne jezikoslovne ravnine: fonetiko in fonologijo, ki se ukvarjata z glasovno podobo jezika; morfologijo in skladnjo, ki proučujeta, kako pomenonosne delčke besed sestavljamo v besede, besede pa zlagamo v stavke in povedi; in semantiko, ki se ukvarja s pomenom tako ustvarjenih enot. Splošno jezikoslovje jemlje zglede iz najrazličnejših jezikov, pri čemer v študijskem programu posvečamo posebno pozornost našemu maternemu jeziku, slovenščini. Študente in študentke, ki kot drugi predmet študirajo specifičen jezik, se spodbuja, da s spoznanimi splošnojezikoslovnimi orodji razmišljajo tudi o njem. Med študijem študenti in študentke usvojijo tudi osnove izbranega neindoevropskega jezika.

Študenti in študentke se seznanijo z osnovami diahronega jezikoslovja, ki proučuje, kako se jeziki spreminjajo; s tem vidikom se sicer podrobno ukvarja primerjalno jezikoslovje.

Dobršen del programa je posvečen uporabnemu jezikoslovju, ki povezuje jezikoslovje z drugimi vedami in tehnologijami. Študenti in študentke pri študiju spoznajo osnove psiholingvistike, sociolingvistike, nevrolingvistike in računalniškega jezikoslovja.

Cilj dvopredmetnih programov in smeri je usposobiti diplomante in diplomantke za nove kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja različnih vidikov predmetno specifičnega znanja. Širši družbeni interes dvopredmetnih programov in smeri je povečanje zaposljivosti diplomantov in diplomantk, kar sledi iz njihovega obvladovanja oz. poznavanja dveh strokovnih področij; usmerjenost v interdisciplinarno reševanje problemov zvišuje njihove možnosti na trgu delu. Slušatelji in slušateljice splošnega jezikoslovja usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca/intelektualke in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih in posebnih vprašanj teoretičnega in uporabnega jezikoslovja. Na teoretični ravni so seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni so zmožni zavzemati stališče do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti ter do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni so razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo v odnosu med človekom in jezikom, ter odpravljati oziroma gladiti morebitne konfliktne položaje. Dvopredmetni študij splošnega jezikoslovja tako priporočamo predvsem v kombinaciji s študijem slovenistike ali tujega jezika, pa tudi v kombinaciji s primerjalnim jezikoslovjem, sociologijo, filozofijo itd.

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku.

P = predavanja; S = seminar; V = vaje; D = druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.); KT = kreditne točke po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (European Credit Transfer System) – 1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta oz. študentke.

1. letnik P S V D KT Semester
Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje
Fonetika in fonologija 30 30 0 0 6 letni
Pregled splošnega jezikoslovja 30 30 0 0 6 zimski
Pregled uporabnega jezikoslovja 30 30 0 0 6 zimski
Teorija jezika J I 30 30 0 0 6 letni
Strokovni izbirni predmeti 1 6
Strokovni izbirni predmeti 1 P S V D KT Semester
Madžarski jezik 1 (I) - Neindoevropski jezik 1 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 1 (II) 0 0 60 0 3 letni
Sodobni kitajski jezik - lektorske vaje 1 0 0 120 0 6 celoletni
2. letnik P S V D KT Semester
Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje
Teorija opisnega jezikoslovja – skladnja 30 30 0 0 6 letni
Uporabno jezikoslovje - jezikovno in družbeno razslojevanje 30 30 0 0 6 zimski
Uvod v psiholingvistiko in nevrolingvistiko 30 30 0 0 6 letni
Zgodovinsko jezikoslovje 45 15 0 0 6 zimski
Strokovni izbirni predmeti 1 3
Zunanji izbirni predmeti 3
Strokovni izbirni predmeti 1 P S V D KT Semester
Logika in argumentacija 30 0 30 0 4 zimski
Madžarski jezik 2 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 2 (II) 0 0 60 0 3 letni
Madžarski jezik 3 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 3 (II) 0 0 60 0 3 letni
Pregled indoevropskih jezikov 0 0 30 0 4 zimski
Uvod v jezikovno tipologijo 30 0 0 0 3 letni
Uvod v vezalno fonologijo 30 0 0 0 3 letni
3. letnik P S V D KT Semester
Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje
Diplomsko delo 0 0 0 0 6 letni
Teorija jezika J II 60 0 0 0 6 zimski
Teorija opisnega jezikoslovja – semantika 45 15 0 0 6 zimski
Uporabno jezikoslovje - jezik in govorec 30 30 0 0 6 letni
Strokovni izbirni predmeti 1 3
Strokovni izbirni predmeti 2 3
Strokovni izbirni predmeti 1 P S V D KT Semester
Logika in argumentacija 30 0 30 0 4 zimski
Madžarski jezik 2 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 2 (II) 0 0 60 0 3 letni
Madžarski jezik 3 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 3 (II) 0 0 60 0 3 letni
Pregled indoevropskih jezikov 0 0 30 0 4 zimski
Uvod v jezikovno tipologijo 30 0 0 0 3 letni
Uvod v vezalno fonologijo 30 0 0 0 3 letni
Strokovni izbirni predmeti 2 P S V D KT Semester
Logika in argumentacija 30 0 30 0 4 zimski
Madžarski jezik 2 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 2 (II) 0 0 60 0 3 letni
Madžarski jezik 3 (I) 0 0 60 0 3 zimski
Madžarski jezik 3 (II) 0 0 60 0 3 letni
Pregled indoevropskih jezikov 0 0 30 0 4 zimski
Uvod v jezikovno tipologijo 30 0 0 0 3 letni
Uvod v vezalno fonologijo 30 0 0 0 3 letni

Sodelavke in sodelavci oddelka