Predstavitev oddelka
Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje je edina enota Univerze v Ljubljani s celovito zasnovano pedagoško in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo na področju jezikoslovnih znanosti. V njenem okviru deluje več področij raziskovanja naravnega človeškega jezika, in sicer glede na tip raziskovalnih vprašanj in odgovarjajoče metodologije.
Primerjalno jezikoslovje raziskuje jezik z diahronega vidika. Na podlagi primerjave med seboj razvojno enakih elementov sorodnih jezikov rekonstruira glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, skladenjske in besedoslovne prvine posameznih starejših razvojnih stopenj jezikov vse do skupnega prednika. Indoevropsko primerjalno jezikoslovje svoji temeljni metodi uporablja na gradivu jezikov indoevropske družine. Ker gre za razvejeno in obsežno družino z bogatimi literarnimi tradicijami, podaja vpogled v jezikovno in kulturno zgodovino območij Evrope, Starega Orienta, Indije in Srednje Azije in prodira globoko v čas pred nastankom prvih pisnih virov, za katerega rekonstruira indoevropsko prajezično jezikovno in kulturno skupnost. Védenje o strukturnih lastnostih indoevropskega prajezika in tendencah njegovega razvoja vzajemno omogoča razumevanje raznolikosti sinhronih jezikovnih specifik posameznih indoevropskih jezikov in dešifriranje besedil kot poglavitnega jezikovnega vira za spoznavanje kulturne dediščine človeštva.
Splošno jezikoslovje raziskuje jezik s sinhronega vidika. Osredinja se na skupne lastnosti vseh jezikov, zgradbo jezika pa proučuje na glasovni, morfološki, skladenjski in pomenski ravnini. Tvorbeno jezikoslovje, trenutno prevladujoči raziskovalni pristop, odkriva skupne lastnosti vseh naravnih človeških jezikov, določitev meja lingvodiverzitete ter razumevanje načel, po katerih poteka usvajanje jezika pri otroku. Jezikovne sisteme proučuje z namenom opisati jezikovno znanje govorca, ki mu v sodelovanju z drugimi kognitivnimi zmožnostmi omogoča tvorjenje in razumevanje povedi lastnega jezika. Splošno jezikoslovje se povezuje z drugimi znanstvenimi disciplinami in z njimi tvori interdisciplinarna področja, kot so sociolingvistika, psiholingvistika, nevrolingvistika, biolingvistika, ter računalniško, korpusno in forenzično jezikoslovje.
Uporabno jezikoslovje je izrazito interdisciplinarno področje, ki dognanja teoretičnega jezikoslovja prenaša v prakso. Obravnava razmerja med družbeno strukturo in jezikom, analizira družbene dejavnike jezikovnega razslojevanja, individualne in družbene vidike jezikov v stiku ter jezikovno-družbene posledice jezikovnega stika, obravnava izbiro jezika ter jezikovnih zvrsti v večkulturnem kontekstu, procese jezikovnega prilagajanja, etnolingvistično vitalnost, širjenje, ohranjanje in opuščanje jezika, teorijo govornih domen oz. priložnosti za rabo jezika, tipologije dvojezičnosti ter razčlenjuje različne jezikovno stične pojave iz splošnega jezikovnega ter psiho- in sociolingvističenega zornega kota.
Katedre:
- Katedra za indoevropsko primerjalno jezikoslovje
- Katedra za splošno jezikoslovje
- Katedra za uporabno jezikoslovje
