Raziskovanje
Temeljni raziskovalni projekt NeDiS
Naslov: Nevromodulacijski in vedenjski pristopi za izboljšavo simptomov disleksije pri slovensko govorečih otrocih in mladostnikih
Vsebinski opis projekta
Projekt raziskuje disleksijo in njene manifestacije pri slovensko-govorečih otrocih in mladostnikih ter uporablja nevromodulacijske in vedenjske pristope za zdravljenje njenih simptomov.
Razvojna disleksija je ena najpogostejših učnih težav, za katero so značilni različni simptomi, ki običajno vplivajo na branje in črkovanje. Disleksija je največkrat odkrita, ko se začnejo otroci seznanjati s pisnim jezikom v šoli, in traja skozi celotno življenje.
V zadnjih letih je bilo izvedenih in preučenih mnogo intervencij in terapij, ki izhajajo iz različnih pristopov zdravljenja in kažejo precej obetavne rezultate. Fokus večine intervencij je slabo fonološko zavedanje, saj ga je dokazano možno izboljšati z vajo. Vendar pa učinki niso bili opaženi na vseh prizadetih področij, zaradi česar je stopnja uspešnosti teh intervencij vprašljiva. V odgovor na to so začele nekatere raziskave uporabljati neinvazivne tehnike stimulacije možganov, kotsta transkranialna magnetna stimulacija (TMS) in transkranialna stimulacija z direktnim električnim tokom (tDCS), ki kažejo na dolgotrajne pozitivne učinke pri otrocih in mladostnikih. Ker pa teh študij veliko, zaenkrat še ni mogoče trdno sklepati o učinkih nevromodulacije na izboljšanje branja pri disleksiji.
Ob upoštevanju zgornjih dejstev se bo študija osredotočila na naslednje: 1) sistematičnoopredelitev simptomov disleksije v slovenščini, jeziku s plitvo ortografijo, kjer bosta branje in črkovanje obravnavana kot dve ločeni domeni, populacija otrok pa bo ločena od mladostnikov 2)vključitev napredne metode transkranialne stimulacije z direktnim električnim tokom (tDCS), ki bozdružena z vedenjskimi terapijami, 3) stimulacijo dveh različnih regij,ventralne v primerjavi z dorzalno, na način, ki nas bo vodil do novih spoznanj in zaključkov o osnovnih mehanizmih disleksija in delovanja možganov.
Vodja projekta: prof. dr. Christina Manouilidou
Trajanje: 1. 10 .2023 - 30. 9. 2026
Finančna vir: ARIS
Sodelujoče organizacije:
UL Filozofska fakulteta
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
UL, Pedagoška fakulteta
Johns Hopkins University, ZDA
Mednarodni temeljni raziskovalni projekt SAVANT
Naslov: Systematicity and Variation In Word Structure Processing Across Languages: A Neuro-Typology Approach, oziroma Medjezikovne podobnosti in razlike v procesiranju zgradbe besed: nevrotipološki pristop.
Vsebinski opis projekta
Na projektu, ki ga financira britanska znanstvena agencija ESRC, kot vodilni partnerji sodelujejo Univerza Queen Mary v Londonu, Univerza v Ljubljani in NYU Abu Dabi, in sicer z namenom, da bi z najsodobnejšo tehnologijo raziskali, kako so kompleksne besede procesirane in reprezentirane v možganih. Posebno pozornost v projektu posvečamo jezikom, ki so z nevrolingvističnega vidika še premalo raziskani. Med temi je zaenkrat tudi slovenščina… a po tem projektu morda ne bo več tako.
Magnetna encefalografija je izredno zmogljivo orodje za slikanje možganov, ki lahko zajema odzive v naših možganih že v intervalih vsega 1 milisekunde. Poleg tega nam lahko pove tudi, v katerem delu možganov različni procesi potekajo. To zmogljivo orodje se zadnje čase uporablja tudi za nevrolingvistične raziskave, in med temi raziskavami so bile tudi raziskave, ki so jih trije vodilni raziskovalci projekta SaVANT na zgoraj omenjenih univerzah uporabili za jezikovne eksperimente z grščino in angleščino. In kaj točno se zdaj raziskuje v SaVANT-u?
Besede se med sabo razlikujejo. Nekatere imajo bolj kompleksno zgradbo, kar pomeni, da jih je mogoče nadalje razgraditi na več manjših delov, kot na primer beseda razdeliti = raz-del-iti. Psiholingvistične raziskave kažejo, da ob soočanju s kompleksno besedo, kot je razdeliti, to besedo podzavestno razgradimo na manjše pomenske dele. Nevrolingvistične raziskave in še posebej raziskave z uporabo tehnologije MEG pa so nadalje pokazale, da jih ne le razgradimo, temveč informacije, povezane s posameznimi deli besed, tudi procesiramo različno hitro ter v različnih delih možganov. Na primer, MEG raziskava je pokazala, da potem, ko npr. besedo mizar razgradimo na miz- in -ar, najprej obdelamo informacije, povezane s slovničnimi informacijami, povezanimi z besedno vrsto osnove, npr. da je miza samostalnik. Šele nato obdelamo semantične informacije, npr. da z mizar poimenujemo 'osebo, ki dela mize'. Ti procesi se vršijo podzavestno, v njih pa so vključeni različni deli možganov. Cilj projekta SaVANT je te raziskave, ki so temeljile na grščini in angleščini, razširiti na druge jezike, da bo mogoče na podlagi ugotovljenih posebnosti oblikovati obče veljavno nevrolingvistično teorijo.
Slovenščina je morfološko bogat jezik. Predpone, pripone, medpone, razvejan sistem sklonov in tudi sicer bogat sistem oblikotvorja so plodna podlaga za raziskovanje procesiranja kompleksnih besed in njihovih možganskih reprezentacij. To smo izkoristili za pospešitev nadaljnjega razvoja nevrolingvistične teorije. Uporabili smo tri predpone, raz-, od- in vz-, ki se pri stanjskih ali čustvovanjskih glagolih načeloma vežejo le s tistimi glagoli, ki označujejo razmeroma kratkotrajne dogodke, npr. jeziti. Te predpone smo vezali bodisi s samostalniki, npr. koruza, ali pa z glagoli, ki označujejo dolgotrajna stanja ali čustva, kot je verjeti. Nobena od obeh psevdobesed, *razkoruza in *razverjeti, v slovenščini ne obstaja, razlikujeta pa se v tem, da kršita različni jezikovni pravili. S to paradigmo smo ciljali na razliko med procesiranjem slovničnih informacij kompleksnih besed (besedne vrste osnove, *razkoruza) in procesiranjem semantičnih informacij kompleksnih besed (*razverjeti).
Vodja projekta: prof. dr. Christina Manouilidou
Trajanje: 1. 3 .2021 - 31. 8. 2024
Finančna vir: ESRC
Sodelujoče organizacije:
UL Filozofska fakulteta
Queen Mary University of London, Združeno kraljestvo
New York University, ZDA, in New York University Abu Dhabi
Temeljni raziskovalni projekt CogLiTreat
Primerjava učinkovitosti kognitivnega in lingvističnega zdravljenja: vedenjske metode in metode transkranialne magnetne stimulacije
Namen projekta je poglobljeno preučevanje učinkovitosti:
- (a) kognitivne in jezikovne rehabilitacije pri ljudeh s pridobljenimi jezikovnimi motnjami (žariščne okvare vs. nevrodegenerativne bolezni možganov) ter preučevanje medsebojne povezanosti med njima;
- in (b) vedenjskega pristopa na splošno z ali brez dodatka neinvazivne možganske stimulacije, njunega vpliva na kakovost življenja, ki temelji na dolgoročnih učinkih zdravljenja.
Za preučevanje le-teh bo vedenjsko zdravljenje osredotočeno na bodisi jezikovne bodisi osnovne kognitivne procese ter kombinirano z ali brez dvojno-slepim, s placebom kontroliranim rTMS zdravljenjem pri posameznikih s pridobljenimi jezikovnimi motnjami. Z izvedbo te primerjalne študije bomo priskrbeli klinične dokaze (kvalitativne in kvantitativne) o tem,
- (a) ali ljudem z jezikovnimi težavami koristi čista kognitivna in jezikovna terapija,
- (b) ali zdravljenje z rTMS izboljša jezikovno funkcijo v primerjavi s standardnim vedenjskim pristopom.
Vodja projekta: dr. Christina Manouilidou
Trajanje: 1. 7 .2019 - 30. 6. 2022
Sodelujoče organizacije:
- UL Filozofska fakulteta
- Univerzitetni klinični center Ljubljana
- UL, Pedagoška fakulteta
