Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Splošno jezikoslovje

Vsebine

Splošno jezikoslovje proučuje eno od ključnih lastnosti, ki človeka loči od vseh drugih bioloških vrst: naravni človeški jezik. Pri tem razmišlja tako o jezikovni zmožnosti, vrojeni vsakemu posamezniku/posameznici, kot o njenem udejanjenju v posamičnih jezikih, in sicer z naslednjih vidikov.

Osnovo programa sestavljajo predmeti sinhronega jezikoslovja, pri katerih študenti in študentke spoznavajo temeljne jezikoslovne ravnine: fonetiko in fonologijo, ki se ukvarjata z glasovno podobo jezika; morfologijo in skladnjo, ki proučujeta, kako pomenonosne delčke besed sestavljamo v besede, besede pa zlagamo v stavke in povedi; in semantiko, ki se ukvarja s pomenom tako ustvarjenih enot. Splošno jezikoslovje jemlje zglede iz najrazličnejših jezikov, pri čemer v študijskem programu posvečamo posebno pozornost našemu maternemu jeziku, slovenščini. Študente in študentke, ki kot drugi predmet študirajo specifičen jezik, se spodbuja, da s spoznanimi splošnojezikoslovnimi orodji razmišljajo tudi o njem. Med študijem študenti in študentke usvojijo tudi osnove izbranega neindoevropskega jezika.

Študenti in študentke se seznanijo z osnovami diahronega jezikoslovja, ki proučuje, kako se jeziki spreminjajo; s tem vidikom se sicer podrobno ukvarja primerjalno jezikoslovje.

Dobršen del programa je posvečen uporabnemu jezikoslovju, ki povezuje jezikoslovje z drugimi vedami in tehnologijami. Študenti in študentke pri študiju spoznajo osnove psiholingvistike, sociolingvistike, nevrolingvistike in računalniškega jezikoslovja.

Cilj dvopredmetnih programov in smeri je usposobiti diplomante in diplomantke za nove kompetence na podlagi razumevanja in povezovanja različnih vidikov predmetno specifičnega znanja. Širši družbeni interes dvopredmetnih programov in smeri je povečanje zaposljivosti diplomantov in diplomantk, kar sledi iz njihovega obvladovanja oz. poznavanja dveh strokovnih področij; usmerjenost v interdisciplinarno reševanje problemov zvišuje njihove možnosti na trgu delu. Slušatelji in slušateljice splošnega jezikoslovja usvojijo kompetence humanistično izobraženega intelektualca/intelektualke in posebne kompetence, ki jim odpirajo pot do razumevanja splošnih in posebnih vprašanj teoretičnega in uporabnega jezikoslovja. Na teoretični ravni so seznanjeni z zgodovino jezikoslovja, s prevladujočimi jezikoslovnimi šolami in s slovenskim prispevkom k jezikoslovni teoriji. Na uporabni ravni so zmožni zavzemati stališče do vprašanj jezikovne politike večinske in manjšinskih jezikovnih skupnosti ter do vprašanj naših manjšin na tujem; zmožni so razumeti razmerja in probleme, ki se pojavljajo v odnosu med človekom in jezikom, ter odpravljati oziroma gladiti morebitne konfliktne položaje. Dvopredmetni študij splošnega jezikoslovja tako priporočamo predvsem v kombinaciji s študijem slovenistike ali tujega jezika, pa tudi v kombinaciji s primerjalnim jezikoslovjem, sociologijo, filozofijo itd.

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku.