Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Primerjalno jezikoslovje

Vsebine

Primerjalno jezikoslovje raziskuje jezik z diahronega vidika, zato ga ne zanima le opis konkretnih jezikov, pač pa predvsem razvoj do sinhronega stanja, ki pojasnjuje tudi njihovo raznolikost. Študenti in študentke dobijo vpogled v glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnjo in pomenoslovje indoevropskega prajezika, izhajajoč iz stanja v glavnih arhaičnih indoevropskih jezikih. Poudarek je na stari indijščini (sanskrtu), avestijščini, stari perzijščini, stari grščini, latinščini, hetitščini in drugih starih anatolskih jezikih, gotščini, litovščini, stari cerkveni slovanščini, albanščini in stari irščini. V času študija se študenti in študentke poglobljeno spoznajo z desetimi starimi oz. starinskimi indoevropskimi jeziki (njihovo opisno in zgodovinsko slovnico), v katere se lahko pozneje usmerijo tudi v obliki specialističnega študija. Program vključuje tudi edino pedagoško enoto, v okviru katere je na Slovenskem mogoče pridobiti vse kompetence, ki pritičejo študiju indologije (s poudarkom na sanskrtu in drugih staroindijskih jezikih ter pripadajoči književnosti) in stare orientalistike (tj. študiju starih jezikov in kultur Prednje Azije). Diplomanti in diplomantke študija po predlaganem študijskem programu usvojijo splošne kompetence humanistično izobraženega intelektualca ter posebne kompetence, ki veljajo za temeljna znanja in zmožnosti na področju primerjalnega jezikoslovja. Ta znanja jim omogočajo, da razumejo, interpretirajo in kritično ovrednotijo literaturo s področja jezikoslovja, in sicer ne le primerjalnega, temveč tudi splošnega, in jezikoslovij posameznih jezikov ali jezikovnih družin. Usposobljeni so za opravljanje specifičnih nalog v slovaropisju, v ustanovah, ki se ukvarjajo z raziskavami jezika in starejše zgodovine, v založništvu in v kulturnih ustanovah. Imajo poglobljeno znanje osnov jezikov indoevropske jezikovne družine, zaradi česar lahko vsak jezik te družine usvojijo v zelo kratkem času. Zaradi tega so primerni tudi za dela, povezana z delovanjem Evropske unije, ki zahtevajo znanje večjega števila jezikov, tudi takih, ki jih v Sloveniji ni mogoče študirati.

Program je dvopredmetni, kar pomeni, da ga je treba kombinirati z drugim dvopredmetnim študijskim programom oziroma smerjo. Možne so različne kombinacije, priporočamo pa zlasti kombinacije s študijskimi programi Primerjalno slovansko jezikoslovje (na Oddelku za slavistiko), Grški jezik, književnost in kultura ali Latinski jezik, književnost in kultura oz. Antični in humanistični študiji (vse na Oddelku za klasično filologijo), v kombinaciji s študijem katerega koli tujega jezika, študijem splošnega jezikoslovja in s študijem arheologije.

Več informacij, vključno s temeljnimi cilji študija in splošnimi kompetencami, lahko dobite na naslednji strani v želenem predstavitvenem zborniku.