Gostujoči predavanji dr. Krašovca in dr. Powella pri predmetu Praktična etika

Vabljeni na gostujoči predavanji dr. Primoža Krašovca in dr. Erica Powella, ki bosta potekali 29. 11. 2023 ob 18h v predavalnici 18. 

Primož Krašovec je docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete, Eric Powell pa gostujoči raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete. Dogodek je organiziran v okviru kurza iz Praktične etike in bo potekal v angleškem jeziku.

Povzetka predavanj:

Primož Krašovec

Nevidno delo razredov in zamolčana zgodovina kast



Predavanje bom začel s kratko predstavitvijo sociološke (tudi, a ne le bourdiejevske) kritike

marxovske teorije razredov - ta naj bi bila (ekonomsko) reduktivna, saj ne upošteva pretanjenosti kulturne razsežnosti razrednih delitev in razlik ter jih zvaja na (le) ekonomijo. V nasprotju s to že ponarodelo kritiko marxovske teorije razreda bom poskušal pokazati, da je kapitalistična družbena družbena realnost hkrati bolj in manj kompleksna.

Bolj na način, da je kapitalistična razredna delitev dejansko indiferentna do kulture in hkrati

nevidna, tako da je tisto, kar je neposredno vidno in kar v vsakdanjem življenju zaznavamo kot razredno razliko dejansko fetišistična podoba razredov (kot strnjenih, trajnih, kulturno definiranih družbenih skupin), ki prej kot kapitalističnim razredom ustreza načinu, kako so kapitalistične revolucije preživele predkapitalistične kaste. Tisto, kar definira tisto, kar se fetišistično kaže kot razredi, so ravno preživela kastna razmerja, medtem ko kapitalistična razredna razmerje ne konstituirajo jasno razločenih in trajnih kulturno definiranih družbenih skupin, ampak delujejo tako onstran kulturnih delitev (oziroma ne glede na njih) kot znotraj posameznikov.

A hkrati so stvari tudi manj kompleksne, saj je polemika med sociološko in marxovsko teorijo razreda več ali manj terminološka - če kulturno definiranim skupinam namesto razredi preprosto rečemo neo-kaste, lahko ugotovimo, da imata obe teoriji prav in da je problem le v tem, da nimata istega predmeta, tako da bom predavanje končal spravljivo.

Eric Powell 

O ukinjanju družine, nekoč in danes / On Family Abolitionism, Now and Then



This lecture offers a partial, in both senses, and critical examination of the modern history of family abolitionism, with particular attention to the recent—indeed, very recent—re-emergence of family abolitionist literature. Two books mark our moment as a resurgence in family abolitionism: Sophie Lewis’s Abolish the Family: A Manifesto for Care and Liberation (2022) and M. E. O’Brien’s Family Abolition: Capitalism and the Communizing of Care (2023). As a point of entry, I note—and sound out—a lacuna in the histories of the subject offered by Lewis and O’Brien, both of whom fail to account for the early history of family abolitionism in England. This oversight is significant, I claim, because in certain respects it is more radical than the French tradition originating with Charles Fourier (and with which both Lewis and O’Brien begin their histories of modern family abolitionism). I then turn to the arguments offered by Lewis and O’Brien to analyze how these arguments differ from those of the past, stressing in particular the emphasis placed on “care.” To conclude, I offer some thoughts on the shift from “love” to “care” in modern family abolitionist literature.