Oddelek za slovenistiko

Javna razprava o usklajeni definiciji govorjenega slovenskega knjižnega jezika

Pobudniki 1. Slovenskega pravorečnega posveta, ki so ga 15. decembra priredili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smo k izvedbi posveta pristopili s tako usklajeno definicijo govorjenega slovenskega knjižnega jezika:

Knjižni jezik se uresničuje pisno ali govorno. Tako kot pisna ima tudi govorjena uresničitev knjižnega jezika poleg osnovne sporazumevalne funkcije tudi nacionalnoreprezentativno in nacionalnopovezovalno vlogo. Medtem ko je pisna uresničitev slovenskega knjižnega jezika v javnem in uradnem govornem položaju tako rekoč enaka za vse pišoče in se variantnost kaže le v posameznostih, pa je variantnost glasovne ravnine govorjenega knjižnega jezika zaradi različnih narečnih podlag, tujejezičnih vplivov in nalikovnih procesov prisotna že v izhodišču. Variantnost je omejena predvsem na določen obseg segmentnih in predvsem suprasegmentnih lastnosti, ki jim govorci v javnih in uradnih govornih položajih ter njihovi poslušalci pripisujemo nezaznamovanost in splošno sprejemljivost.

Tako utemeljeni govorjeni knjižni jezik velja za kultivirano rabo jezika, ta pa je z vidika normativnosti hkrati izhodiščno vrednotenjsko merilo za vse druge socialno- in funkcijskozvrstne govorjene rabe. Tako kot pri pisni uresničitvi jezika sta knjižna norma in knjižna raba tudi v govorjeni uresničitvi v vzajemno soodvisnem odnosu.

To besedilo kot predlog ponujamo v javno razpravo, v kateri pričakujemo kritičen odziv strokovne javnosti, predloge in dopolnila, ki bi jih vključili v osnovno besedilo ali nastajajoča pojasnila, ki bodo sestavni del definicije.

Tokratni pravorečni posvet se je osredinil na vprašanje tonemskih in kolikostnih nasprotij v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku. Podpisani smo na posvetu predstavili dva predloga sklepov, ki se glasita:

  • Tonemska in netonemska izreka sta v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku enakovredni.
  • Različica govorjenega slovenskega knjižnega jezika brez izraženih kolikostnih nasprotij na naglašenih samoglasnikih je dopustna, vendar ne prednostna.  

Tudi ta dva predloga, prosimo, vzemite v pretres, predlagajte dopolnitve in morebitne spremembe ter dodatke.

Vaše odzive pričakujemo do konca 15. februarja 2021 na naslov pravorecje@zrc-sazu.si. Pišite nam tudi, če se z predlogi strinjate.

Jožica Škofic, Tanja Mirtič, Marko Snoj in Hotimir Tivadar

Obvestila

Štipendije Utrechtske mreže za študente in mlade raziskovalce Univerze v Ljubljani

Razpis za pridobitev štipendije za poletne tečaje nemškega jezika na Bavarskem

Referat za doktorski študij, Referat, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Razpis za pridobitev dvojnega doktorata v okviru mreže EUTOPIA

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Informativa 2021

Oddelek za anglistiko in amerikanistiko

Prijava teme magistrske naloge