Predstavitev rezultatov triletnega raziskovalnega projekta o življenju slovenskega prebivalstva ob okupacijskih mejah v drugi svetovni vojni

Predstavitev zaključkov projekta v Atriju ZRC. Z desne proti levi: izr. prof. dr. Kornelija Ajlec, doc. dr. Peter Mikša, dr. Rok Ciglič, prof. dr. Božo Repe, asist. dr. Božidar Flajšman in izr. prof. dr. Bojan Balkovec.

Predstavitev zaključkov projekta v Atriju ZRC. Z desne proti levi: izr. prof. dr. Kornelija Ajlec, doc. dr. Peter Mikša, dr. Rok Ciglič, prof. dr. Božo Repe, asist. dr. Božidar Flajšman in izr. prof. dr. Bojan Balkovec.

V ponedeljek, 22. junija 2020, je v prostorih Atrija ZRC potekala novinarska konferenca ob predstavitvi rezultatov projekta Napravite mi to deželo nemško ... italijansko ... madžarsko ... hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva.

Projekt, ki ga je financirala ARRS, je izvajala ekipa 19 zgodovinarjev in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UL, Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC SAZU, Pedagoške fakultete UL in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kot zunanji partner pa je sodeloval še Inštitut za narodnostna vprašanja. Poleg raziskovalcev in raziskovalk so pri projektu sodelovali tudi študenti in študentke Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete.

Poleg natančnega določanja vseh takratnih okupacijskih meja so se raziskovanja lotili tudi s pomočjo snemanja pogovorov o težkem življenju obmejnega prebivalstva, filmov ter postavitvijo razstav in izdajo več knjig. Skozi raziskovanje so poskušali prikazati tudi aktualnost tedanje situacije, saj se nekatere prakse iz tistega časa, kot so ožičenje meje, zapiranje prehodov, oteževanje prehajanja meja, pojavljajo tudi danes.

Raziskovalna skupina se je pri svojem delu odmaknila od ideologizirane zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem, kot smo je vajeni do sedaj. Prinaša zgodovino t. i. malih ljudi, ki so poskušali preživeti ob okupacijskih mejah. Raziskovalci in raziskovalke so sledili konceptu t. i. public history – tako v smislu dela z ljudmi na terenu kot s sprotnim objavljanjem rezultatov in interakcijo z lokalnimi okolji, gozdarskimi službami, lovskimi društvi in zainteresiranimi posamezniki ter z vključevanjem študentov in študentk v raziskavo. Glavne cilje projekta in rezultate je na predstavitvi predstavil vodja projekta, prof. dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL). Pri raziskovanju so poleg arhivskega gradiva uporabljali še terensko delo in intervjuje. »Ugotovili smo, da je to, kljub vsem desetinam knjig in člankom o drugi svetovni vojni, neraziskana tema, zato nas je začelo zanimati, kako so potekale meje in kakšno je bilo življenje ob njih,« je povedal Repe in dodal, da so raziskovalci različnih generacij v ta projekt prispevali maksimalno, kar so lahko, prav tako so v projektu združili različna, interdisciplinarna znanja.

Dr. Rok Ciglič iz Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je predstavil vlogo geografov pri projektu ter sodelovanje z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete UL. Podatke s starih zemljevidov so namreč prenesli v geografski informacijski sistem in natančno locirali potek vseh takratnih meja. Po slovenskem ozemlju je med različnimi okupatorji namreč potekalo 665 km mej, izven današnjega slovenskega ozemlja pa še 39 km, skupaj 704 km. V okviru projekta je ekipa odkrivala ostanke meja na terenu ter postopoma evidentirala ostanke bunkerjev, stražnih stolpov ter žičnih ovir. Pri raziskovanju so si pomagali predvsem z izvajanjem intervjujev, ki jih je večinoma vodil asist. dr. Božidar Flajšman. Posneli več kot 60 ur izjav in intervjujev v Sloveniji, v glavnem na črtah, kjer so tekle meje. Opravili so 187 intervjujev o težkem življenju obmejnega prebivalstva. Iz pričevanj je vidno, da so meje sekale posestva, njive, vasi, kako so zaradi meje preseljevali ljudi in uničevali hiše ter gospodarska poslopja, kako so meje prehajali zaradi preživetja, tihotapljenja, stikov s sorodniki itd. Posledice okupacijskih meja, vključno s smrtmi zaradi minskih polj, so življenje prebivalcev zaznamovale še leta po vojni. Kot je povedal Flajšman, upa, da se bomo iz te raziskave nekaj naučili ter dodal, da je realnost, ki jo zdaj doživljamo, nevarno podobna situaciji, ki so jo raziskovali.

Rezultate svojega triletnega raziskovanja so prikazali še na sedmih razstavah (zadnja, sedma bo odprta 2. julija 2020 v Murski Soboti), s katerimi so gostovali tudi v tujini. Izdelali so dva daljša filma: prvi govori o delu na projektu, drugi pa nosi naslov Otroci meje. V slednjem so zbrali izseke intervjujev, kjer o svojih izkušnjah pripovedujejo posamezniki, ki so bili v času vojne otroci. Razstave so postavili tudi na splet. V okviru projekta načrtujejo še nekaj filmov, pri koncu je že izdelava filma o okupacijskih mejah v Beli krajini. Izdali so tri obsežnejše knjige, v načrtu so še tri in prevod zbornika v angleški jezik. Zaradi izrednih razmer, ki so nastale ob pojavu epidemije novega koronavirusa, je projekt podaljšan še za eno leto.

Projekt, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), je izvajala ekipa 19 zgodovinarjev in geografov z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UL, Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra ZRC SAZU, Pedagoške fakultete UL in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, kot zunanji partner pa je sodeloval še Inštitut za narodnostna vprašanja. Poleg raziskovalcev in raziskovalk so pri projektu sodelovali tudi študenti in študentke Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UL.

Več o projektu si lahko preberete na tej povezavi.

Zadnje novice
06. 12. 2021

Zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar bo prejel Prešernovo nagrado

Zasl. prof. akad. dr. Kajetan Gantar
06. 12. 2021

Programska skupina Slovenska zgodovina prejela financiranje ARRS-ja

Večina članov programske skupine, januar 2020. Foto: Božidar Flajšman
03. 12. 2021

Nahtigalova nagrada Filozofske fakultete za Robina Dolarja