Mnenje Oddelka za geografijo FF UL o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah

Mnenje Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 2021:

Novela Zakona o vodah je po našem mnenju neprimerna, saj ne prispeva k vzpostavitvi boljših okvirjev za upravljanje z vodnimi viri, temveč ravno nasprotno.

Utemeljitev:

1. Poleg gozdov so vode naš glavni naravni vir, zato bi morali biti kot odgovorna družba zavezani k njihovemu varovanju in ohranjanju za prihodnje generacije. Slovenija je dežela voda, vendar količinsko bogastvo marsikje vse bolj ogroža slabšanje kakovosti tako površinskih kot podzemnih voda.

2. Vsakršna širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih, še zlasti zunaj naselij, ki jo vnaša novela Zakona o vodah, je problematična, saj dopušča dodatne antropogene pritiske na občutljiv vodni in obvodni prostor. S tem se potencialno širi človekov vpliv na vodni krog, kar poslabšuje kakovost rečnih voda in njihove hidromorfološke značilnosti, hkrati pa se zmanjšujejo samočistilne sposobnosti ter ekosistemski potencial vode.

3. Reke so najbolj dinamičen in s tem najbolj opazen del odtoka, a je ob tem potrebno naglasiti, da so nerazdružljivo povezane s celotnim vodozbirnim območjem in še posebej s podzemnimi vodami. Podzemne vode so po drugi strani daleč najbolj pomemben vir pitne vode v Sloveniji. Z varovanjem rečnih voda tako neposredno varujemo našo pitno vodo, s katere kakovostjo se, kljub naraščajočim pritiskom na vodne vire, tako radi pohvalimo.

4. Širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih odpira tudi številne druge dileme, kot so poseganje na poplavna območja in posledično poslabšanje poplavne varnosti, omejevanje prostega dostopa do vode ter odpiranje možnosti za privatizacijo obvodnega prostora.

5. Zakon s širitvijo 37. člena poudarja sektorski pristop k usmerjanju prostorskega razvoja vodnega in obvodnega prostora ter s tem posega v sistem prostorskega načrtovanja.

6. O tako občutljivih vprašanjih, kot je širitev možnosti gradnje objektov na vodnih in priobalnih zemljiščih, bi bilo potrebno upoštevati načelo previdnosti ter ob tem zasledovati najširši možni družbeni konsenz med različnimi deležniki, kar ob pripravi in sprejemanju novega Zakona o vodah ni bilo upoštevano v zadostni meri.

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani