© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI
Na gradu Rajhenburg je 27. novembra 2024 potekala okrogla miza o izzivih prenove, oživljanja in življenja grajskih stavb. Okroglo mizo sta organizirala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v okviru celoletnega projekta Leto dediščine in Kulturni dom Krško, ki upravlja z gradom, zbirkami, razstavami in prireditvami.
Umetnostnozgodovinski in arhitekturni pomen Rajhenburga je izjemen v širšem geografskem prostoru, odlikujeta ga geografska lega na visoki vzpetini nad sotočjem Brestanice in Save, ki obiskovalcem ponuja čudovit razgled. Grad Rajhenburg je bil v letih 2011–2012 celostno obnovljen z evropskimi sredstvi, danes pa je uspešen muzej, ki preko lokalnih vsebin naslavlja zelo široko publiko.
O izzivih prenove in učinkovitem reševanju problemov so spregovorili umetnostna zgodovinarka in konservatorka v pokoju Alenka Železnik, odgovorna konservatorka prenove, arhitekt Aleš Hafner, projektant prenove, in restavrator Jože Drešar, tedanji vodja restavratorskih posegov. O uporabi in funkcionalnosti prostorov in sobivanju različnih zbirk pa sta govorili Helena Rožman, kustosinja muzejskih enot Kulturnega doma Krško, in Tina Fortič Jakopič, kustosinja Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije. Pogovor je povezovala Renata Novak Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete.
Sogovorniki so kot pogoj za učinkovito in uspešno prenovo izpostavili aktiven odnos in podporo lastnika, v tem primeru Mestne občine Krško, temeljite predhodne raziskave objekta, zelo jasen in prostorsko umeščen program, ki se bo po prenovi izvajal v objektu, intenzivno in korektno sodelovanje vseh deležnikov pri prenovi, predvsem konservatorja, projektanta in vodje restavratorskih posegov ter stalno prisotnost na gradbišču, na katerem dela izvajajo dobro usposobljeni mojstri. Muzejska dejavnost, ki vstopi v tako arhitekturno in zgodovinsko pomemben objekt, mora vstopiti s spoštovanjem do stavbe in njegove zgodovine in stavbo uporabiti v muzejskih postavitvah. Pomembno je, da razstave izhajajo iz lokalnega okolja, s katerim se lahko lokalne skupnosti identificirajo. Nekateri predmeti, kot je posebej izpostavila Tina Fortič Jakopič, so pravilno razumljeni šele v lokalnem okolju. Grad Rajhenburg je torej lahko zgled tako bodočim prenovam kot regionalnim muzejem, ki morajo na eni strani iskati stik z lokalno skupnostjo, na drugi pa naslavljati široko občinstvo.
© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.
Dostopnost Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI