Ekofeminizmi med teorijo in prakso

Religiološka sekcija Slovenskega sociološkega društva in Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete vljudno vabita na okroglo mizo z naslovom Ekofemnizimi med teorijo in prakso. Pogovor bo potekal v četrtek, 12. januarja 2023, ob 14. uri (predavalnica 15). Na dogodku bodo sodelovale:

  • dr. Nadja Furlan Štante,
  • dr. Marija Mojca Terčelj,
  • Petra Meterc.

Pogovor bo vodila dr. Anja Zalta.

Ekofeminizem (p)ostaja ena osrednjih feminističnih perspektiv in gibanj, povezanih (tudi) z novimi socialno-ekološkimi modeli. Pojem leta 1974 upelje francoska avtorica Francoise D'Eaubonne v knjigi Le Féminisme ou la Mort (Feminizem ali smrt), kjer ekofeminizem predstavi kot stališče, da imajo ženske večji potencial za uresničevanje političnih sprememb, ki so nujne za ohranitev življenja na planetu. Leta 1978 pojem prevzame Mary Daly v knjigi Gyn/ecology, sledi ji Rosemary Radford Ruether, znamenita feministična teologinja, ki razvije tako imenovani teološki eko-feminizem, ki povezuje ekološko krizo s patriarhatom in krščansko doktrino. V naslednjih desetljetjih se uveljavijo različni modeli ekofeminizmov (od ekofeminističnega modela aktivističnih in družbenih gibanj, akademskega modela ekofeminizma, že omenjenega religijskega do socialističnega in radikalnega ekofeminizma itd.). Gre za različne poskuse definiranja in razmejevanja ekofeminizmov, pri vseh pa govorimo o feministični perspektivi, ki temelji na predpostavki, da sta zatiranje žensk in zlorabljanje narave medsebojno povezana pojava. Tisto, kar vodi do zatiranja, so med drugim patriarhalni sistem(i), kartezijanska dualistična paradigma, sistem(i) prevlade, globalni kapitalizem oz. izkoriščevalski hierarhični odnosi zapovedi in ubogljivosti, antropocentričnost, rušenje harmoničme povezanosti človeka in narave, podrejanja nečloveške narave itn.

Na okrogli mizi, kjer bodo sodelovale antropologinja Marija Mojca Terčelj, feministična teologinja Nadja Furlan Štante, ter filmska kritičarka in prevajalka Petra Meterc, bomo skušale misliti nove izzive ekofeminizmov, predvsem, kakšni so ekofeministični odzivi na stanje stvari na terenu in t. i. direktne akcije (od Ynestre King, ki izhaja iz konceptov družbene ekologije Murraya Bookchina, do Karren Warren, Carolyn Merchant, Ariel Salleh, Vandana Shive in drugih).

Vljudno vabljeni_e!

Dogodki

Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Javno predavanje dr. Marka Krevsa pred izvolitvijo v naziv redni profesor

Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Gostujoča predavanja dr. Iváneka z Ostravske univerze

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Spletna predstavitev za tuje študente

Oddelek za zgodovino

Javno vodstvo po razstavi En krompir, tri države

Oddelek za arheologijo

Metalurški dan