Voice in Contrast - Japanese and Slovene

Čeprav sta slovenščina in japonščina po izvoru nesorodna jezika, imata oba kot osnovni okvir glagolskega načina imenovalniško-tožilniški sklonski sistem. V knjigi je zajetih 243 slovenskih in 257 japonskih glagolov iz osnovnega besedišča. Knjigo sestavlja pet poglavij: 1. Teorija glagolskega vida v splošnem jezikoslovju, 2. Študije iz japonskega jezikoslovja, 3. Študije iz slovenskega jezikoslovja, 4. Oblikoslovno-skladenjska analiza, 5. Zaključek. Analiza kaže, da v obeh jezikih obstajajo vsi trije tipi opozicije v glagolskem načinu: slovnični, morfološki in leksikalni. Japonska opozicija ji-ta (oblikoslovna opozicija neprehodnega in prehodnega glagola), slovenska se-absorpcija in samoglasniška premena -e-/-i- v glavnem pokrivajo neprehodno-prehodno (1-mestno/2-mestno) opozicijo v glagolskem načinu, delno se razporejajo na 2- in 3-mestno opozicijo in še manj pri seganju na izmenjalno razmerje med udeleženci. Najbolj osnovno razmerje v okviru glagolskega načina, ki je obravnavano v tradicionalni in sodobni slovnici japonskega jezika kot opozicija ji-ta, je prisotno tudi v današnji slovenščini, vendar na morfološki ravni. Prisotnost morfema se v leksikalizirani obliki slovenskega glagola ne pomeni vedno, da obstaja glagol s prehodno različico v paru ali da ima tudi japonščina ustrezni par opozicije ji-ta. Bolj smiselno je, da v slovenščini opozorimo na prisotnost leksikalizirane se-absorpcije skupaj z drugimi možnimi vzporednicami za številne japonske glagolske pare opozicije ji-ta, t. j. -n/-t trpne zgradbe za neprehodno izražanje (tatsu/tateru = biti zgrajen/graditi) in opozicije glagolov brez morfološke povezanosti (okiru/okosu = vstati/zbuditi). V knjigi je 12 razpredelnic vseh obravnavanih glagolov z ustreznimi angleškimi in japonskimi oz. slovenskimi prevodi ter podatki o semantični kategoriji in obveznih udeležencih (str. 246-293). Slovenskim bralcem je na razpolago daljši povzetek v slovenščini (str. 296-357). Na koncu knjige so še enkrat navedeni vsi analizirani glagoli po abecednem redu s številko razdelka oz. strani, na kateri je vsak glagol obravnavan.