Bojevniki in trubadurji

Bojevniki in trubadurji je knjiga o književnostih in literarnih zvrsteh v srednjem veku na področju današnje Francije. Napisana je v jedrnatem slogu z mislijo na vsakdanjega bralca in z določeno mero humorja, sicer pa obravnava svojo tematiko stvarno in se poskuša, kjer je to mogoče, postaviti na stališče srednjeveškega poslušalca (bralo jih je malo, ker niso znali) z občasnimi preskoki v moderni čas. »Bojevniki« nastopajo v junaških pesmih, »trubadurji« pa v ljubezenskih. Verska poezija in življenja svetnikov, vse, kar so izrecno pisali kleriki in česar je bilo v poeziji v ljudskem jeziku, kaj šele v latinščini, večji del, v naslovu ni vključeno, prav tako ne srednjeveški humor in prigodnost, ki izvirata iz poznejše poezije, saj sta poprej obstajala zgolj v smislu anti-teksta, kar pomeni, da je bilo srednjeveškemu naslovniku te poezije že marsikaj jasno, le da še ni bil voljan obračati sveta na glavo.