Bela kuga: Ilegalni abortusi in zmanjševanje rodnosti na Slovenskem v obdobju med obema vojnama

Po prvi svetovni vojni se je v Evropi uveljavil diskurz, ki je ilegalne abortuse opisoval v epidemičnih razsežnostih; tudi slovenski avtorji in avtorice so o problematiki pisali kot o t. i. beli kugi. Čeprav se je število t. i. tajnih splavov zaradi vrste modernizacijskih mehanizmov tedaj resnično povečalo, so po drugi strani posebne družbene okoliščine spodbudile strožji javni pregon tovrstnih rodnostnih praks, ta pa je potem tudi ustvaril zaznave, ki so bistveno presegale realne razsežnosti fenomena. V pričujoči monografiji avtorica predstavi problematiko umetne prekinitve nosečnosti na Slovenskem. Njen fokus je na obdobju med obema vojnama, ko so bile tovrstne prakse potisnjene v ilegalo. Na začetku oriše razvoj zakonodaje, nato pa razišče, kako so vprašanje morebitne legalizacije splava naslavljali različni akterji in akterke v javnem diskurzu. Pri tem se osredotoči na to, kako je ta vprašanja naslavljala medicinska stroka in kako so ga naslavljala različna slovenska ženska društva in revije. V drugem delu se posveti tako zasebnim zgodbam žensk kot tudi zgodbam izvajalk in izvajalcev abortusov ter drugih vpletenih oseb. Zasebne mikropripovedi rekonstruira s pomočjo sodnih spisov iz mariborskega in celjskega okrožnega sodišča.