Antropologija turizma

Antropologija turizma

Ure predavanj: 30

Ure seminarjev: 0

Ure vaj: 60

ECTS točke: 6

Nosilec/izvajalec: doc. dr. Kravanja Boštjan

Vsebina

Kulturna antropologija se je v vidnejši meri ukvarjala s problematiko turizma od 70-ih let 20. stoletja dalje. Njena začetna in poglavitna tema v tem pogledu so bili medkulturni stiki in vplivi zaradi vstopanja tujcev (turistov) v različne lokalne skupnosti sveta. V kontekstu raziskovanja turizma je do danes najbolj temeljito obdelovala naslednje teme: motivacijo za potovanje; vrste interakcij med samimi turisti, med domačini iz turističnega okolja in med turisti in domačini; vpliv turizma na naravno okolje in na človekovo vedenje v njem; semiotiko turističnega propagandnega gradiva; turizem kot globalni fenomen in njegove učinke na globalni ravni; vlogo turizma v razvoju s poudarkom na trajnostnem razvoju turističnih destinacij.

Študentke in študenti se seznanijo z zgodovino turizma in njegovimi geografskimi vidiki, v osrednjem sklopu predmeta pa obravnavajo turizem kot specifičen diskurz in družbenokulturno prakso. Pri predmetu je najprej predstavljen političnoekonomski pristop zgodnje antropologije turizma. Temu sledijo obravnave razmerja med turizmom in močjo v sodobnih turističnih prostorih. Predmet obravnava tako klasične raziskave spreminjanja globalne turistične geografije (turistični razvoj, turistični miti, prostočasni rituali in liminalnost turističnega potovanja, akulturacijska paradigma), kot tudi pojme, s katerimi etnografsko obravnavamo sodobni turizem: avtentičnost, komodifikacija kulture, razmerje med turizmom in identiteto, reprezentacije dediščine v turizmu, globalni simulakri, trajnostna paradigma, mobilnostna paradigma, oder in zaodrje turističnih prostorov, turistične enklave in heterogeni turistični prostori, kulturni posredniki v turizmu, turizem v luči informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tematiziranje turističnih produktov itd.

Pri vajah se študentke in študenti seznanijo z referenčnimi etnografijami turističnih prostorov. Na tej podlagi je organizirano etnografskego terensko delo na izbrani turistični destinaciji, kjer študentje pod vodstvom izvedejo samostojno raziskavo izbranega vidika destinacije, kot so npr. njena institucionalna krajina, njeni turistični produkti in s turizmom povezane vsakdanje prakse njenih prebivalcev.