Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje

Zgodovina Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje

Zgodovina oddelka

Oddelek je bil ob ustanovitvi univerze 1919 pod imenom Seminar za primerjalno jezikoslovje postavljen po vzoru srednjeevropskih filozofskih fakultet Humboldtovskega tipa kot temeljna jezikoslovna disciplina, usmerjena v spoznanja o jezikovnem razvoju in jezikoslovni filogenetiki. Seminar za primerjalno jezikoslovje je bil prvotno v Deželnem dvorcu. 1941 se je preselil v četrto nadstropje NUK-a. 1961 se je seminar preselil v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi, in tam je še danes.

Predavanja in vaje iz indoevropskega primerjalnega jezikoslovja so se začeli takoj leta 1919. Ker je za to stroko predvideni učenjak Karel Oštir izkoristil zadnja leta po prvi svetovni vojni še za študij v tujih knjižnicah (1918–22 zlasti na Dunaju), je predavanja začasno prevzel znameniti slavist Fran Ramovš. V začetku 1922 pa je kot docent začel predavati primerjalno jezikoslovje Karel Oštir, ki je 1932 postal redni profesor. Upokojil se je 1959. Od leta 1949 je bil pedagoško že prisoten tudi Bojan Čop, ki je kot predavatelj leta 1960 nasledil svojega učitelja. Oba sta ob osrednji študij indoevropskega primerjalnega jezikoslovja uvajala še dodaten aspekt, ki je odražal njuno širšo raziskovalno udejstvovanje, tj. metodološko sistematiziran študij predindoevropskih jezikovnih prežitkov (alarodsko jezikoslovje) oz. aplikacijo primerjalne metode na vprašanje indouralske jezikovne sorodnosti. Oba sta se poleg vizionarskih in danes ponovno zelo aktualnih študij v zgodovino jezikoslovja zapisala tudi kot avtorja poglavitnih prispevkov k laringalni teoriji in anatolistiki ter indouralistiki.

1951 je prof. dr. Viktor Korošec s Pravne fakultete, mednarodno znani strokovnjak za klinopisne vede, sklenil sporazum s Seminarjem za primerjalno jezikoslovje, da bosta profesorja Oštir in Korošec sodelovala pri skrbi in širjenju zanimanja za primerjalno jezikoslovje na eni in za klinopisne vede na drugi strani. Prof. Korošec je odtlej uvajal slušatelje Seminarja za primerjalno jezikoslovje v staro orientalistiko (zlasti hetitologijo in hetitščini sodobne neindoevropske jezike), ki je v svojem indoevropeističnem delu (hetitščina s starimi iranskimi jeziki in staro indijščino) v pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delovanju ljubljanske indoevropeistike sicer še vedno močno zastopana. Seminar se je preimenoval v Oddelek za indoevropsko primerjalno jezikoslovje in staro orientalistiko. Stara orientalistika je postala samostojna študijska smer.

Po Čopovi upokojitvi je katedro vodila dr. Varja Cvetko Orešnik, ki je ob svojem profesorju komparativistike že od leta 1972 delovala kot specialistka za vzhodne indoevropske jezike. Na oddelku je od leta 2012 pedagoško prisoten dr. Luka Repanšek, od 2015 kot docent za indoevropsko primerjalno jezikoslovje. Od zgodnjih devetdesetih let sta nepogrešljiva podpora osrednjemu študijskemu programu dr. Marko Snoj (etimologija in indoevropska primerjalna slovnica) in dr. Metka Furlan (laringalna teorija in zgodovinska slovnica anatolskih jezikov), od leta 2000 tudi dr. Simona Klemenčič (zgodovinsko glasoslovje, dialektologija in indoevropske starožitnosti), ki raziskovalno delujejo v okviru Etimološko-onomastične sekcije matičnega Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Stara orientalistika je po upokojitvi prof. dr. Bojana Čopa zamrla. Edini habilitirani učitelj za to področje dr. Silvin Košak je 1975 odšel za stalno v tujino (1975 doktoriral, 1986 se je habilitiral za izrednega profesorja, oboje na Filozofski fakulteti v Ljubljani). Leta 1988 je bila namesto stare orientalistike uvedena študijska smer splošno jezikoslovje, oddelek pa se je preimenoval v Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko, nato pa v Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje. Z uvedbo študijske smeri Splošno jezikoslovje so na oddelek prišli jezikoslovci, katerih delo je pojave iz slovenščine umestilo v aktualno svetovno dogajanje na področju splošnega in uporabnega jezikoslovja. Dr. Janez Orešnik je na oddelku deloval od 1990 do upokojitve leta 2010. V zgodnjih raziskovalnih letih se je ukvarjal z germanskim jezikoslovjem, od leta 1985 pa s splošnojezikoslovnimi temami s poudarkom na slovenščini in raziskovanju naravne skladnje. Dr. Marija Golden je bila članica oddelka od uvedbe nove smeri do upokojitve leta 2014. Njeno delo je umestilo pojave slovenske opisne skladnje v tvorbeno teorijo in s tem v aktualno jezikoslovno dogajanje na področju splošnega jezikoslovja. Dr. Albina Nećak Lük velja za utemeljiteljico univerzitetnega študija uporabnega jezikoslovja na Univerzi v Ljubljani. Oddelku se je pridružila leta 1991 z bogatimi delovnimi izkušnjami z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Dr. Marina Zorman, ki deluje na področjih teorije jezika, analize diskurza in hetitske slovnice, je pedagoško na oddelku začela delovati leta 1991, 1995. se je pridružil tudi strokovnjak za jezikovne tehnologije, dr. Primož Jakopin. Ob upokojitvi ga je kot zunanji sodelavec nadomestil dr. France Mihelič, njega pa dr. Vitomil Štruc. Po letu 2000 je na oddelek začela prihajati nova moč, ki ob ohranjanju tradicije prinaša tudi nova znanja in uvaja nove pristope. Leta 2009 je pedagoško in raziskovalno delo na področju uporabnega jezikoslovja s poudarkom na manjšinskih in etničnih študijah ter slovenskem narodnem vprašanju prevzela dr. Sonja Novak Lukanović. Dr. Sašo Živanović je kadrovsko zasedbo okrepil že kot mladi raziskovalec leta 2003, danes pa nadaljuje tradicijo tvorbenega teoretičnega jezikoslovja na področju semantike in fonologije. Dr. Tatjana Marvin se je na oddelku zaposlila leta 2011; deluje na področju tvorbene skladnje in morfologije ter pri interdisciplinarnih raziskavah jezika. Leta 2016 je študijski program obogatila še dr. Christina Manouilidou, strokovnjakinja za psiho- in nevrolingvistiko, ki se osredotoča predvsem na izgubo jezikovnega znanja pri nevrodegenerativnih boleznih. Od leta 2008 oddelek sodeluje v programu mednarodnega skupnega magistrskega študija kognitivne znanosti.

Skozi zgodovino se je na oddelku zvrstilo veliko število raziskovalnih in pedagoških sodelavcev, ki so vsebinsko bogatili osrednji izobraževalni program. Že za časa Oštirja je bila s pomočjo dr. Viktorja Korošca in nato dr. Silvina Košaka indoevropeistiki pridružena stara orientalistika, tej pa so bili priključeni še lektorati indoevropskih in neindoevropskih jezikov: hindija (Branko Perko), litovščine (Jelena Konicka), albanščine (Rexhep Ismajli), stare egipčanščine in arabščine (Vladislav Jagodic, za klasično in pogovorno arabščino in arabsko književnost od leta 1984 Miljana Stanković) in kitajščine (od leta 1981) pod vodstvom dr. Mitje Sajeta. Posebne omembe je vreden lektorat madžarščine, ki na oddelku deluje že od leta 1981. Zunanjim slušateljem poleg naštetih dodatnih vsebin za interne študente oddelek nudi tudi tečaj klasične stare indijščine in do nedavnega esperanto. Seminar iz branja klasičnih in predklasičnih staroindijskih besedil je med letoma 1989 in 2002 vodila indologinja in prevajalka sanskrtske književnosti v slovenščino Vlasta Pacheiner Klander.

V okviru Osrednje humanistične knjižnice na oddelku deluje knjižnica, ki jo od leta 1991 vodi mag. Ana Mehle. Ker je bil prvotni fond indoevropeistične knjižnice leta 1944 skoraj popolnoma uničen, je bila skrb za ponovno vzpostavitev osrednje raziskovalnoštudijske knjižnice, specializirane za jezikoslovne znanosti, vedno v ospredju oddelčnih prizadevanj. Vrzeli v fondu so polnile osebne študijske knjižnice, ki so jih velikodušno podarjali nekdanji predavatelji. Tako knjižnica s posebnim ponosom hrani Čopovo knjižno zapuščino, Košakovo anatolistično zbirko, Indološko knjižnico Vlaste Pacheiner Klander, Peturssonovo knjižnico ter arabsko in madžarsko zbirko. Poleti leta 2018 je bil knjižnici podarjen celoten knjižnični fond Oddelka za primerjalno indoevropsko jezikoslovje in indoiranistiko Posarske univerze v Saarbrücknu (zdaj Bibliotheca Saravica). S tem se knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje naposled uvršča ob bok najimenitnejšim specializiranim jezikoslovnim študijskim in raziskovalnim knjižnicam v Evropi.